Facebook - Oratorij.net

Dan na oratoriju

Zbiranje
Dvig zastave
Molitev
Zgodba
Kateheze
Delavnice
Velika igra

»Oratorij ni samo 'super projekt', ampak je lahko način življenja«

Lahko bi rekli, da je bil april mesec usposabljanj oratorijskih voditeljev. Od 20. do 22. aprila je na Pohorju potekalo tridnevno osnovno usposabljanje za oratorijske voditelje, ki se ga je udeležilo 28 mladih prostovoljcev, ki so sami ali v voditeljski ekipi v svojem kraju odgovorni za potek počitniškega programa Oratorij. Z udeležbo so prejeli tudi certifikat Oratorijski voditelj.

10., 17. in 24. aprila pa je v Ljubljani potekalo nadaljevalno usposabljanje, ki je imelo obliko treh vsebinsko ločenih večerov. Na prvem so mladi voditelji obravnavali komunikacijo z različnimi deležniki krajevnega oratorija, na drugem duhovnost in spremljanje animatorjev, na zadnjem pa so se učili novih veščin moderiranja skupinskega pogovora. Usposabljanja se je skupno udeležilo 34 prostovoljcev.

Med njimi je bila tudi Ema Hostnik, drugo leto voditeljica oratorija v Šmartnem pri Litiji. Živahni študentki predšolske vzgoje smo zastavili nekaj vprašanj o njenem doživljanju Oratorija in oratorijskih usposabljanj.

Ema, z oratorijem si povezana že vrsto let. Najprej si bila kot otrok na njem udeleženka, nato si prešla med prostovoljce – animatorje, zadnji dve leti pa si v svojem kraju, v Šmartnem pri Litiji, voditeljica oziroma glavna odgovorna za potek oratorija. Kako se je tvoj pogled na oratorij in na animatorje v tem času spreminjal?

Kot otrok se spomnim tistih poletnih dni, ki smo jih preživeli na župnijskem dvorišču in imeli smo se lepo. Zadnje leto, ki sem ga na oratoriju preživela kot udeleženka, sem bila že 'tako velika' da sem lahko pri vodenju skupin (družinic) pomagala animatorjem. Tisto leto je želja po animatorstvu postala še močnejša. Tako sem postala animatorka in ne vem točno, kaj me je tako vleklo, da sem ostala. Verjetno družinska 'tradicija', malo pa tudi simpatični fantje (in kolikor vem, nisem edina oseba s takšnim razlogom) [smeh]. Mislim pa, da ni pomembno, kaj je bil razlog, pomembno je, da sem ostala in me je Bog vodil po poti, kot je želel. Kot animatorka sem se vedno veselila priprav na oratorij in samega oratorija. Oratorij je bil zame dogodek, kjer sem lahko darovala svoj čas, talente, dobro voljo …

Leto preden sem prevzela vlogo voditeljice, pa se je naša animatorska ekipa začela povezovati v zelo prijetno mladinsko skupino. Čas smo radi preživljali skupaj in že takrat sem začela spoznavati drugo plat animatorstva. Ko sem postala voditeljica, pa se mi je odprla še nova dimenzija. Postala sem vpeta med voditelje ostalih oratorijev in ugotovila, da se ta 'stvar' ne dogaja le v naši župniji.

Moj pogled na voditelja in animatorje se je spremenil tudi s pomočjo usposabljanj. Našim animatorjem želim poleg Oratorija in vseh njegovih učinkov dati tudi občutek sprejetosti v župniji. Animatorstvo se mi zdi eden od načinov, kjer lahko mladi ohranijo stik z župnijo, vero in Bogom. Želim jih voditi k Bogu in jim kazati Nanj, ki je edini akter naših življenj in ima rad vsakega posebej, tudi takrat, ko je meni v njih težko videti tiste dobre plati.

Najboljše pri voditeljstvu mi je to, da lahko oratorij živim celo leto. Poletni teden me je vedno napolnil z veseljem, sedaj se ti trenutki prenašajo na srečanja skozi leto, kjer srečujem animatorje in sem lahko z njimi.

Katere so najpomembnejše stvari, ki si ji tekom let dobila najprej z udeležbo in nato s prostovoljstvom na oratoriju?

Oratorij je bil zame – tako kot za večino otrok - en super teden med počitnicami. S prijateljicami smo se preko oratorija lahko še dodatno družile. Kasneje, ko sem bila animatorka, se mi zdi, da je bila to ena od tistih stvari, ki me je aktivneje vključevala v življenje župnije. Dobila sem tudi veliko izkušenj z delom v skupinah, vodenju, nastopanju pred občinstvom … Kot voditeljica pa se mi zdi, da dobivam največ do sedaj. Ko vidim, kako se mladi odzivajo in kako Bog dela v vsakem od njih, se v meni prebudi tisto resnično veselje, da sem lahko del tega.

Študiraš predšolsko vzgojo. Kako gre to skupaj s tvojo izkušnjo vodenja oratorija? Se študij in oratorij dopolnjujeta, si kje tudi nasprotujeta …?

Če gre skupaj? Seveda, ti dve stvari sta zelo povezani. Pri obojem je predmet proučevanja otrok in v obeh primerih želimo otroku najboljše. Glavna razlika je, da lahko pri oratoriju zelo jasno vse povezujemo z vero in Bogom, medtem ko to pri študiju in v vrtcu ni zaželeno, delo pa je še vseeno lahko enako. Obe področji pa navadno povezujem in združujem. Izkušnje, ki jih dobim z vodenjem oratorija in animatorjev, lahko prenesem na delo v vrtcu in obratno. Oboje vključuje delo z ljudmi. Različna je le starost …, vendar je obnašanje pogosto enako. [smeh]

V preteklem letu si se udeležila osnovnega usposabljanja za oratorijske voditelje, ki ga pripravlja Oratorij Slovenija. Kako ti je usposabljanje koristilo in te pripravilo na vodenje oratorija?

Usposabljanja sem se udeležila tik pred oratorijem, ko so bile priprave že v teku. Glavni premik v meni po usposabljanju je bil, da oratorij ni samo 'super projekt', ampak je lahko način življenja. To sem se trudila tudi uresničevati. Spoznala sem globino animatorske skupine in spoznala smer, kamor naj bi jih usmerjala. Mislim, da sem oratorij in vodenje animatorjev tam spoznala v veliko širšem in globljem pomenu. Za kar sem tudi zelo hvaležna.

Letos si se udeležila tudi nadaljevalnega usposabljanja za oratorijske voditelje. Kako pomembno se ti zdi, da so tudi oratorijski animatorji in voditelji, čeprav so prostovoljci, za svoje delo usposobljeni?

Višji kot je položaj prostovoljca, toliko bolj je zaželeno, da ve, kaj želi in kam gre. Na ta vprašanja pa dobiva odgovore na raznih izobraževanjih, usposabljanjih, lahko pa tudi kako drugače. In to se mi zdi zelo pomembno. Da je delo prostovoljno in poleg tega še versko usmerjeno, še ne pomeni, da je delo tudi zanič in nekaj tja v tri dni. Tudi prostovoljstvo je pomembno in ima svojo vrednost in težo – z vero toliko bolj. Biti kristjan pomeni tudi biti živ in se vedno spraševati in iskati Boga. Delo, ki ga opravljamo, polnost doseže ravno v Njem in z Njim. Vedno znova spoznavam, kako On deluje v vsem tem, za kar se trudim. Brez Njega pa bi že zdavnaj izgubila voljo! [smeh]

Tilen Mlakar