Po štirih letih smo za oratorijski glavni lik ponovno izbrali literarnega junaka. To se nam zdi pomembno, saj na ta način vstopamo v dialog s kulturo in se vsi skupaj učimo iskati krščanske vrednote tudi v “zunanjem” svetu, tudi v zgodbah, ki niso tipično krščanske.
Po pregledu mnogih knjig in zgodb smo se odločili, da oratorijsko zgodbo 2023 prepustimo verjetno najvplivnejšemu fantazijskemu piscu 20. stoletja, J. R. R. Tolkienu. Njegova zgodba HOBIT je bila napisana kot knjiga za otroke in bralca hitro pritegne v Tolkienov pisan domišljijski svet. Hkrati kot vsa njegova dela prinaša kopico krščanskih sporočil in vrednot, ki so pomembne za otrokovo vzgojo.
Hobit
Zgodba Hobita spremlja preprostega hobita Bilba, ki si želi le mirnega življenja v svoji duplini, kako se na povabilo čarodeja Gandalfa pridruži veliki pustolovščini druščine škratov. Skupaj bodo poskušali iz krempljev strašnega zmaja osvoboditi škratji zaklad, ki jim ga je zmaj ukradel, ko je uničil njihovo podzemno mesto v Samotni gori. Da bodo do tja sploh prišli, bodo seveda morali premagati še številne ovire in težave.
Čeprav se knjiga Hobit po obsegu ne more meriti s Tolkienovo slavnejšo trilogijo Gospodar prstanov, je zgodba v celoti vseeno preobsežna za oratorijski oder. Največji izziv za ustvarjalce je torej predstavljalo, kako zgodbo skrajšati in jo narediti izvedljivo na oratoriju. To smo storili z osredotočenostjo na Bilbovo osebno rast, ki tako kot v izvirniku prehodi pot rasti od zapečkarja do junaka. Spremljali bomo, kako najprej z odporom sprejme svojo poklicanost, nato pa se preko dotikov Božje previdnosti in svoje lastne vztrajnosti gradi v srčnosti in zraste v neslutenega junaka.
Tolkien in njegov domišljijski svet
Opus J. R. R. Tolkiena ne obsegata le najbolj znana Hobit in Gospodar prstanov, temveč genij njegovega ustvarjanja leži v celotnem domišljijskem svetu, ki ga je ustvaril in katerega omenjeni deli predstavljata le mali delček. Kot jezikoslovec je zanj ustvaril celo več umetnih jezikov. Njegov svet se začne s stvarjenjem sveta ter različnih vrst bitij, med drugim vilinov, škratov, hobitov in nazadnje tudi ljudi. Zgodovina sveta, ki jo je spisal v kakšnem delu bolj, v kakšnem manj natančno, obsega več tisoč let. V njej se vrstijo rojstva in propadi celih civilizacij ter neštevilni spopadi med dobrim in slabim. Glavna antagonista sta Morgoth in njegov služabnik Sauron, v katerih zlahka prepoznamo padla angela. Značilno za Tolkienov svet je, da se to, kar se v resničnem svetu dogaja na duhoven in velikokrat neviden način, v njem dogaja vidno, v obliki fizičnih ovir ter bitk.
Tolkien zavestno ni želel ustvariti krščanstvu vzporednega sveta in zgodovine. V njem bomo imeli težavo najti direktne vzporednice npr. med njegovimi liki in osebami, ki nastopajo v Svetem pismu. V Hobitu in Gospodarju prstanov tudi ne bomo našli omembe Boga, je pa zato jasno nakazano, da se dogodki ne odvijajo po slučaju in naključjih, temveč jih vodi mogočna sila. Da bi izvedeli, kdo na ta nežen, subtilen način usmerja zgodovino, moramo prodreti globlje v Tolkienov svet, na začetku katerega najdemo Boga Stvarnika z imenom Eru Iluvatar.
Avtorjev cilj je bil torej ustvariti samostojen domišljijski svet, ki pa bi bil lahko tudi mitološka predzgodovina resničnega sveta. Vendar pa je po svojih lastnih besedah napisal “seveda v temelju religiozno in katoliško delo“, saj drugačnega kot katoličan niti ne bi mogel.
Za več o krščanskih sporočilih Hobita svetujemo knjigo Hobit – neizrečeno krščansko sporočilo.
Tilen Mlakar