V letu, ko se bomo na oratorijih spominjali velikega slovenskega misijonarja Friderika Baraga, je to tudi priložnost, da za naše misijonarje naredimo nekaj konkretnega. Npr. da z otroki zberemo nekaj sredstev ali materiala za katerega od naših misijonarjev.
Ena izmed njih je tudi s. Agata Kociper, salezijanka, ki deluje v Braziliji med južnoameriškimi Indijanci. Spodaj najdete njeno pismo, v katerem predstavlja svoje delo. Več informacij o njej in kako ji lahko dostavite sredstva oz. material, dobite na e-naslovu mateja@missio.si.
Lepo povabljeni, da na oratoriju pripravite takšno ali drugačno misijonsko akcijo – pa naj bo to za s. Agato ali pa katerega drugega misijonarja ali misijonsko odpravo!
Amazonski otroci, ki živijo na področju Rio Negra, so od glavnega mesta Amazonije, Manaus, oddaljeni približno 1500 km. Tukaj ni cest. Naše poti so vode reke Amazonke in njenih pritokov, kot so reke Rio Negro, Içana, Walpes, Tiquie, če omenim le te, kjer delujemo Hčere Marije Pomočnikce med indijanskimi plemeni, drugače jih je pa še pa še … Lahko si pogledate na zemljevidu.
Otroci so skromni in veseli vsakega najmanjšega daru. Misijonarji veliko delamo na spoštovanju in ohranjanju njihove kulture, tudi med drugimi ljudstvi, saj jo še danes marsikje diskriminirajo. Ker pa je slovensko srce odprto za Jezusu ljube otroke, se vi letos podajate v veliko avanturo. Obiskali nas boste v amazonskem pragozdu in se osvežili z vodami reke Amazonke in Rio Negra, dveh najbolj znanih rek. Z našimi otroki in mladimi želite podeliti prijateljstvo in pokazati, da ste zmožni premostiti mostove in meje, da naredite akrobatske skoke v višino in se znajdete kar naenkrat med nami, v amazonski džungli. Naši oratoriji so tukaj redno enkrat na teden, kakšen pa malo manjkrat zaradi oddaljenosti, saj gredo sestre z animatorji v odmaknjene kraje, med tiste, ki so celo od svojih malo pozabljeni. Pri oratorijih se zbira do 100 otrok in mladih, ponekod pa še več.
Z vašimi darovi bomo tem otrokom omogočili razvijanje različnih talentov za služenju Bogu. Nakupili bomo športne pripomočke, igre, glasbene instrumente, šolske potrebščine, oblačila in higienske predmete, seveda pa ne sme manjkati tudi kaj za pod zob, česar se ob vsem še najbolj razveselijo. Ne morete si misliti, kako so veseli, ko dobijo kozarček soka in pet piškotkov ob zaključku oratorija. Vsi preznojeni pri temperaturi 35oC, a se ne predajo. Igrajo, nabijajo žogo, delajo ročna dela, razvijajo športne in glasbene spretnosti. Ne manjka jim priložnosti za tekmovanje v verskih in bibličnih, marijanskih kvizih.
Omogočili jim boste nakup novih žog, vzgojnih, ustvarjalnih in pedagoških igric, s svetom povezanih računalnikov, na katerih se bodo najprej animatorji naučili njihove uporabe, potem pa še otroci.
Tukaj je zdaj, ko to pišem, že sredi noči, vi pa se že počasi prebujate. Jaz sem izkoristila možnost povezave, saj sem že v bližini mojega misijona. Prišla sem namreč z ladjo, 1000 km daleč iz Manausa, pojutrišnjem pa me, skupaj z mojo kolegico sestro Bernardete, čaka še 200 km vožnje s čolnom, ki bo natovorjen z vsemi potrebnimi živili za nekaj mesecev za nas, sestre, pa tudi za otroke, katerim naši slovenski botri pridno pomagajo. V teh dneh je bila suša in malo nas skrbi, koliko bomo lahko natovorili na čoln, saj so v vodi skale, ob katere se zlahka zadene ob plitvi vodi. Od včeraj pa že pridno dežuje, kar nam prinaša veselje, saj se bo reka hitro izboljšala in bo lažje potovati. Ne morem reči, da se bo napolnila, ker je za to treba ogromno dežja.
No, naj zaključim, pa še kaj ob drugi priložnosti.
s. Agata Kociper
