Tema Oratorija 2026 bo: HEIDI

Heidi bo otroke navdušila s svojim nalezljivim čudenjem in veseljem nad lepoto narave in življenja. Njena skrbnost, dobrota in vera pa je lahko zgled malim in velikim.

V zgodbi spoznamo petletno siroto Heidi, za katero skrbi njena teta Deta. A ko ta dobi novo službo, se vrne v rodno Vasico, da bi jo predala njenemu dedku, ki živi na Planini kot samotar. Sprva je do Heidi zadržan, vendar njena prijaznost in veselje do narave omilita njegovo srce. Deklica se v koči takoj udomači in spoprijatelji s kozami ter s pastirjem Petrom in njegovo slepo babico. Skupaj uživajo v preprostem življenju v gorah.

Po treh letih življenja na planini po Heidi pride teta Deta in jo kljub nasprotovanju odpelje v Frankfurt. Tam postane spremljevalka bogati deklici Klari, ki je priklenjena na invalidski voziček. Heidi se težko prilagodi mestnemu življenju, pogreša gore in postane žalostna. Kljub temu se zbliža s Klaro in njeno babico, ki ji pomaga pri iskanju notranjega miru.

Ali bo Bog uslišal njene goreče prošnje, da bi se spet vrnila v svoje ljubljene Alpe? In ali obstaja kakršna koli možnost, da bo Klara spet shodila? Odgovor na ta in mnoga druga vprašanja bodo otroci dobili na Oratoriju 2026!

Namen in osnovni sporočili romana

Heidi je eno najbolj poznanih del švicarske literature. Mladinski roman je bil napisan “Za otroke in tiste, ki imajo otroke radi”. Ima jasen vzgojni pa tudi katehetski namen. Izšel je leta 1881 v dveh delih: Heidi: njena leta potepanja in učenja, ki obsega Heidijino življenje v gorah, Frankfurt in vrnitev v gore, ter Heidi: uporaba pridobljenega znanja, v katerem je predstavljeno dogajanje po vrnitvi v gore, vključno s Klarinim ozdravljenjem.

Heidi nam predstavlja na nek način idealno deklico: navdušeno nad življenjem in nad naravo, preprosto, vedno skrbno do ljudi okrog sebe, občutljivo za stisko drugih, polno idealizma in otroške naivnosti – navkljub težkim razmeram, iz katerih izhaja (sirota). Kot taka predstavlja otrokom dober zgled, saj ob njej hočeš nočeš primerjajo svoje doživljanje sveta.

Zgodba vsebuje tudi jasno izraženo katehetsko sporočilo in zgled odnosa z Bogom. Heidi ob pomoči Klarine babice prehodi pot razočaranja nad neuslišano molitvijo do zrelejšega pogleda na Božji odnos do človeka, ki v svoji Previdnosti ne usliši vsake prošnje prvi trenutek, temveč jo usliši ob času in na način, ki je zanj najboljši. Heidi prav tako pomaga svojemu dedku, da se po letih jeze na Boga zaradi smrti svojega sina končno spravi z Njim in s sovaščani ter postane srečnejši človek.

Izvirnik in slovenski prevodi Heidi

Ko govorimo o zgornjih sporočilih, moramo opozoriti, da veljajo za izvirni roman, ne pa nujno za vse prevode in kasnejše različice ter zgodbe o Heidi, ki so jih izdali drugi avtorji. V slovenskem prostoru je največ prevodov in ponatisev izšlo v času komunizma, ok je vladala cenzura krščanskih sporočil. Zato bomo v teh prevodih zaman iskali kakršno koli omembo Boga. Tisti deli so preprosto izpuščeni ali pa spremenjeni. Nekaj primerov:

• V izvirniku med drugim nastopata učitelj in župnik, ki dedka nagovarja, naj se pozimi vrne v Vasico in Heidi pošlje v šolo. V prvih prevodih je župnik izpuščen in njegovo vlogo prevzame učitelj.
• V izvirniku Klarina babica Heidi pouči, da lahko vse svoje težave v molitvi zaupa Bogu. V prevodu ji svetuje, naj vse svoje težave zaupa njej.
• Ko se dedek in Heidi prvič odpravita k maši, gresta v prevodu le praznično oblečena v vas, kjer se srečata z vaščani in z učiteljem.

Po osamosvojitvi je izšel nov prevod izpod rok Ivana Žigona, ki sicer ne cenzurira omemb Boga, vendar kljub temu marsikakšen del zgodbe izpusti. Kot edini zvest slovenski prevod tako lahko priporočimo le tistega, ki je leta 1997 izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Ilustrirani klasiki. Toda tudi ta ima pomanjkljivost: vsebuje le prvi del zgodbe, do Heidijine vrnitve iz Frankfurta. Kdor bi želel knjigo prebrati v slovenščini, bi zato svetovali, da prebere prvi del iz omenjene zbirke Ilustrirani klasiki, drugega pa iz prevoda Ivana Žigona, ki je izšel pri Založbi Karantanija v zbirki Lastovka (obstaja več ponatisev z različnimi naslovnicami).

So pa še druge možnosti seznanitve s Heidijino zgodbo. Če vam je blizu angleški jezik, si lahko enega od zvestih prevodov prenesete tukaj.

Obstaja tudi več filmov o Heidi, ki različno zvesto sledijo originalu. Navadno v primejavi z izvirno zgodbo pretirano poudarjajo dedkovo zagrenjenost in njegovo začetno nesprejemanje Heidi v njegovem življenju.

Kdor bi želel prebrati le kratko obnovo celotne izvirne zgodbe, pa si jo lahko prebere spodaj.

Obnova izvirne zgodbe Heidi

1. K dedu na planino

Petletno siroto Heidi teta Deta vodi iz mesta v gorsko vasico Dörfli in nato do samotne koče njenega dedka. Na poti ju ljudje opozarjajo, da je dedek čudaški in nevaren, vendar Deta vztraja, da ne more več skrbeti za Heidi. Ko jo pusti pri dedku, je ta sprva molčeč in zadržan, a deklico vseeno sprejme v svoj dom.

2. Pri dedku

Heidi hitro pokaže zanimanje za svojo novo okolico. Vstopi v kočo, si ogleduje drevesa in razišče vsako sobo. Dedek je presenečen nad njeno vedrino in prilagodljivostjo. Skupaj jesta sir in kruh, dedek pa ji celo naredi stol. Heidi spi v seneni postelji na podstrešju in sanja srečne sanje, medtem ko dedek ponoči pride pogledat, ali je prestrašena zaradi nevihte.

3. Na pašniku

Naslednje jutro Heidi z veseljem spremlja Petra, pastirja koz, na pašnik. Občuduje rože, gore in svobodo, ki je prej ni poznala. Heidi cveti na svežem zraku, veseljači z živalmi in že prvi dan postane nepogrešljiva družba tako Petru kot kozam.

4. Pri stari mami

Ko pride jesen in veter postane premočan, Heidi ostaja doma in opazuje dedka pri delu. Ob obisku Petra odkrije Petrovo slepo in revno staro mamo, ki živi v razpadajoči koči. Heidi jo hitro vzljubi in jo začne redno obiskovati. Dedek, ganjen nad Heidijino skrbnostjo, popravi njihovo kočo, da bi staro mamo zaščitil pred mrazom. Heidijina prisotnost prinese svetlobo v življenje slepe stare mame.

5. Dva obiska

Po dveh letih in pol življenja na planini Heidi in ded proti koncu zime dobita dva nepričakovana obiska. Prvi je župnik, ki poskuša dedka prepričati, da bi se naslednjo zimo s Heidi preselil v Vasico in bi deklica začela hoditi v šolo. Ded ostane neomajen. Naslednjega dne pa do njune koče pride Deta. Pove, da je za Heidi našla edinstveno priložnost za lepo življenje, da bi v Frankfurtu živela pri premožni družini in postala družabnica njihove invalidne deklice Klare. Ded ni za to, a po očitanju domnevnih starih grehov v jezi zabrusi, naj Heidi odpelje in naj se nikoli več ne vrne z njo, saj je noče videti s pernatimi klobuki kot mestno gospodično. Heidi ne želi oditi, a vseeno privoli, ko ji Deta obljubi, da se bo lahko vrnila, ko bo hotela, ter da bo stari mami lahko nazaj prinesla darilo – mehke žemljice.

6. Novo poglavje in same nove stvari

Heidi prispe v Frankfurt k invalidni deklici Klari. Hiša je velika in bogata, a hladna in toga. Klarin oče je odsoten na poslovni poti in niti življenja v hiši v svojih rokah drži hišna upravnica gospodična Rottenmeier. Ta je do Heidi stroga in neodobravajoča. Heidi se ne znajde med vsemi pravili in formalnostmi. Tudi okolje ji je tuje: pogreša naravo, ni razgleda na gore in okna so previsoko, da bi lahko gledala ven.

7. Gospodična Rottenmeier doživi nemiren dan

Drugo jutro se Heidi prebudi izgubljena in ujeta v tuji sobi. Ne more odpreti oken in se počuti kot ptica v kletki. Služabnica Tineta jo nesramno pokliče na zajtrk, nato pa jo gospodična Rottenmeier strogo poučuje o pravilnem vedenju. Heidi ob vseh pravilih zaspi sredi pouka bontona, kar hišno vzgojiteljico še dodatno razjezi. Heidi zmede mestno življenje in začne hrepeneti po domu.

8. V Sesemannovi hiši še vedno ni miru

Heidi se v želji, da bi videla v gore, odpravi na izlet po mestu, da bi našla zvonik, s katerega bi imeli čim večji razgled. Gora na svojo žalost tudi iz zvonika ne vidi, vendar je pot prava pustolovščina. V hišo se vrne z uličnim glasbenikom, ki zaigra pred Klaro, ter s presenečenjem – košarko, polna malih muck, ki začnejo divje tekati po sobi. Gospodična Rottenmeier doživi živčni zlom, saj ima paničen strah pred mačkami. Rešiti jo mora služabnik Sebastjan. Kljub zmedi pa Klara uživa v družbi živali in v smehu s Heidi.

9. Gospod Sesemann se vrne

Klarin oče, gospod Sesemann, se končno vrne domov in opazi, da sta se Heidi in Klara zelo zbližali. Ko mu hišna upravnica potoži o Heidijinih “groznih navadah”, se sam prepriča, da je Heidi v resnici prijazna in ljubeča. Odloči se, da bo Heidi ostala, in napove obisk svoje matere, ki bo pomagala urediti razmere in poskrbela za otroka.

10. Druga babica

Na obisk prispe gospa Sesemann, Klarina babica. Takoj vzljubi Heidijino iskrenost in naravno vedenje. Postane Heidijina zaveznica in vidi, da deklica trpi. Ugotovi, da Heidi ne zna brati in se izogiba učenju, saj nima motivacije za učenje in je nanjo močan vtis naredilo Petrovo prepričanje, da se ni mogoče naučiti brati. Babica spodbuja njeno radovednost in obljubi, da ji bo podarila ilustrirano knjigo z zgodbami iz Svetega pisma, ki Heidi zelo zanima, ko se bo naučila brati. Ob njej Heidi prvič občuti toplino tudi v mestu.

11. Heidi napreduje in nazaduje

Heidi se pod babičinim vodstvom nauči šivati in brati. Knjiga z zgodbami iz Svetega pisma ji postane najljubši zaklad. Najrajši ima zgodbo o Izgubljenem sinu. Čeprav se uči in postaja spretnejša, je njena žalost vse večja. Ko ji babica svetuje, naj moli, Heidi prizna, da je prenehala, ker se ji zdi, da Bog ne sliši njenih prošenj. Babica ji pojasni, da Bog daje tisto, kar potrebujemo, ne vedno tisto, kar si želimo, in da nam včasih česa še ne da takoj, ker to še ni dobro za nas.

12. V Sesemannovi hiši straši

Hiša družine Sesemann je vznemirjena zaradi skrivnostnih dogodkov – vsako jutro najdejo vhodna vrata odprta. Osebje je prestrašeno in govorijo o duhovih. Gospod Sesemann se vrne in z zdravnikom prebedita noč. Ob enih zjutraj odkrijeta “duha” – Heidi v nočni srajci, ki hodi v spanju. Zdravnik razloži, da deklica trpi zaradi silovitega domotožja in mora nujno nazaj v gore.

13. Nazaj na planino

Gospod Sesemann nemudoma organizira Heidijino vrnitev. Pripravijo ji kovček in spremstvo. Klara je žalostna, a razume odločitev. Heidi se vrne na planino, kjer jo živali in dedek z veseljem pozdravijo. Spet se počuti srečno, njeno zdravje in veselje se povrneta že prvo noč ob šumenju borovcev in v objemu domače postelje.

14. V nedeljo popoldne

Dedek prvič po dolgem času obišče cerkev s Heidi, saj je hvaležen Bogu za Heidijino vrnitev. S tem pokaže, da se je odprl skupnosti in se spravil z ljudmi ter Bogom. V cerkvi vsi opazijo spremembo, izkušnja omehča odnose med dedkom in vaščani. Po maši obiščeta Petrovo staro mamo, ki je ganjena ob Heidijini vrnitvi. Heidi ji bere pesem in stara mama občuti globoko veselje in mir. Ko se z dedkom vrneta domov, imata pogovor o Božjem odpuščanju in Heidi mu pripoveduje priliko o izgubljenem sinu. Dedek prosi Boga odpuščanja.

15. Priprave na potovanje

Zdravnik, ki je svetoval Heidijino vrnitev, obišče družino Sesemann. Klara si močno želi obiskati Heidi, a zdravnik meni, da je za takšno potovanje še prezgodaj. Predlaga, da prihodnje leto obiščejo zdravilišče Ragatz in nato pridejo na obisk na planino. V tem poglavju izvemo tudi za zdravnikovo osebno bolečino – izgubil je svojo hčer. Kljub temu spodbuja družino, da ostanejo previdni in upajo.

16. Gost na planini

Zdravnik iz Frankfurta sam obišče Heidi in deda v Alpah. Deklica ga z veseljem pričaka in mu pokaže, kje živi. Dedek ga prijazno sprejme. Skupaj uživajo v preprostih, a toplih trenutkih – jedo skromen, a okusen obrok in občudujejo naravo. Zdravnik ugotovi, kako blagodejno to okolje vpliva na telo in duha. Prinese tudi darila, ki jih je poslala Klara: topel šal, torto, klobaso in druge dobrote, ki razveselijo tudi staro mamo.

17. Maščevanje

Peter je ljubosumen, ker Heidi ves čas preživlja z zdravnikom. Pogovor med zdravnikom in Heidi o veri in zaupanju v Boga prikaže Heidijino globoko modrost in tolažilno naravo. Zdravnik ostane pri Heidi in dedku cel mesec in se le stežka spet napoti nazaj v Frankfurt.

18. Zima v Vasici

Po Heidijini vrnitvi in spravi se ded omehča in uvidi, da bo za Heidi najboljše, da zimo preživita v Vasici. Ko zapade sneg, se s kozami preselita v staro razpadajočo hišo, ki jo dedek postopoma prenovi. Kljub mrazu in težkim razmeram je njihovo novo domovanje toplo in prijetno. Kadar lahko, Heidi še vedno obiskuje slepo staro mamo, ki ji branje pesmi prinaša veliko tolažbo in veselje. Dedek pokaže veliko sočutja, ko popravi stari mami, Petru in njegovi mami ponovno popravi kočo, kar jim omogoči miren spanec brez prepiha.

19. Zima se nadaljuje

Heidi želi, da se tudi Peter nauči brati, da bi lahko stari mami vsak dan bral pesmi. Sprva se upira, a Heidi ga prestraši z zgodbami o strogih učiteljih v Frankfurtu. Peter se začne učiti črke s Heidijino pomočjo. Stara mama je vesela, a prizna, da Heidijino branje pesmi v njej prebudi več veselja kot Petrovo, saj Peter izpušča težke besede. Vseeno Peter napreduje in prvič uspešno bere v šoli.

20. Novice od oddaljenih prijateljev

Na goro se vrne pomlad in z njo tudi veselje. Peter prinese Klarino pismo, ki napoveduje obisk. Klara in njena babica bosta prišli v zdravilišče Ragatz in nato v Alpe. Klara pošilja tudi darila, kot je kava za staro mamo. Heidi, dedek in vsi drugi so navdušeni. Dedek celo začne izdelovati stole za goste. Heidi je preplavljena z veseljem in vznemirjenjem ob pričakovanju srečanja. Klara in babica končno prispeta in sta očarani nad naravo ter življenjem na planini. Zvečer se nameravata vrniti nazaj v zdravilišče, vendar ded ponudi, da Klara nekaj tednov ostane pri njima s Heidi. Ko babica vidi, da je ded vajen skrbi za invalide, pristane in se v dolino vrne sama. Klara tako prvič prespi s Heidi na postelji iz sena.

21. Življenje pri dedu

Klara se prebuja v gorski koči in prvič zares občuti zdravilno moč narave – čist zrak, sonce in vonj borovcev. Skupaj z dedkom in Heidi zajtrkuje sveže kozje mleko, kar ji daje moč in dobro počutje. Dedek naroči Petru, naj pusti kozi Belki izbirati najboljša zelišča, saj mleko igra pomembno vlogo pri Klarinem okrevanju. Spodbuja jo tudi, da se ob pomoči poskuša postavljati na noge. Peter ob vsem tem občuti jezo in ljubosumje, saj čuti, da ga Heidi zanemarja, ker zdaj ves čas preživlja s Klaro.

22. Zgodi se nekaj nepričakovanega

Peter v ljubosumju uniči Klarin voziček – potisne ga po pobočju, kjer se razleti. To stori zato, ker si želi, da bi Klara odšla in bi spet imel Heidi zase. Kasneje ga začne peči vest. Toda dedek kljub nesreči Klaro v naročju prenese na pašnik, kot so načrtovali. Nato otroke pusti na pašniku in se vrne v kočo. Da bi videla še posebej lep travnik cvetlic, Klara poskusi hoditi s Heidijino in Petrovo pomočjo in uspe narediti prve korake – znak, da prihaja resnično okrevanje.

23. Slovo, a spet na svidenje

Klara v celoti okreva – hodi sama, je polna energije in veselja. Po nekaj tednih spet pride na obisk babica in je ganjena do solz, ko vidi Klaro pokončno in zdravo. Malo za babico jih z obiskom preseneti še Klarin oče, ki je tudi presrečen zaradi Klarinega ozdravljenja. Vsi so hvaležni Bogu za čudežno ozdravitev. Babica obljubi, da bodo vsako leto prihajali na planino. Ko se Klara poslovi, pošlje ljubeč pozdrav Petru in še posebej kozi Belki. Heidi ostane z dedkom, Klara pa z veseljem in upanjem na ponovno snidenje odide domov.