Tako bi lahko opisali tudi letošnji Animatlon, ki se ga je udeležilo skoraj 400 animatorjev iz vse Slovenije. V telovadnici Gimnazije Želimlje smo ob uvodnih dinamikah preizkušali svoje znanje o oratoriju v zadnjih tridesetih letih. Animatorske skupine so sodelovale v kvizu, morale so ugotoviti, katera tema je bila na sporedu katero leto, peli in kazali smo himne prejšnjih let … Na koncu smo iz dobljenih materialov na vsaki od točk sestavili “strička”, ki je predstavljal naš oratorij.
Nadaljevali smo z zahvalno mašo, ki jo je v družbi sobratov daroval voditelj Oratorija Slovenija Boštjan Jamnik. Lepo je bilo gledati in čutiti toliko mladih praznovati in se veseliti skupaj z Oratorijem, ob oltarju.
Čeprav, roko na srce, smo prišli zaradi žura. Ki se je tudi slej ko prej začel. Vrstni red štartanja smo si pravzaprav določili sami – glede na uspešnost v igri »ameba-kuščar-človek-animator« ter v izzivih znotraj nje.
Adrenalin in radovednost sta nas kar izstrelila na progo. Sestavljale so jo ovire iz zip-lina, gum, blatnih “kopeli”, brodenja po mrzli Želimeljščici, kotaljenja in prekladanja traktorskih gum, skakanja v vrečah, hoje po slack-linu nad potokom, premagovanje razdalje z brega na drug breg preko visečih gum … Vse seveda pospremljeno z ogromno mladostne energije, vreščanja, blatnih (ne)užitkov. Niti obilica dežja ni manjkala, ki je bila bolj kot kaj drugega – naša motivacija za hitro prečkanje proge.
Vsi izmučeni in blatni smo na cilju napolnili tuše in kotičke za preoblačenje, nato pa pohrustali čevape s prilogami ter na koncu še Oratoriju zapeli vse najboljše za 30 let ter pospravili vso torto.
Zaradi utrujenosti (in da nam ne bi bilo treba pospravljati) smo jo ucvrli domov in komaj čakamo naslednje leto … tako oratorije kot Animatlon. 🙂
Petra Kreč
